Synopsis: Due to the continuous growth of technology, the number of children growing up watching various types of video screens continues to increase. Many problems stem from this, but if done in moderation, these technologies can be valuable.

Aloha mai käkou e nä hoa makamaka o ka æölelo Hawaiæi.

Eia au ke höæike aku nei i koæu manaæo e pili ana i nä keiki a me ko läkou nänä æana i ke kïwï. I këia mau lä, he mea nui ka æenehana, a e nänä ana nä keiki i ke kïwï i këlä me këia lä. æOi aku ka nui o ka nänä kïwi i këia mau lä ma mua o ka wä i hala, a no këia nänä nui æana, nui nä pilikia e kupu mai ana.

Wahi a nä känaka noiæi, ke nänä nä keiki i ke kïwï, nui nä pilikia i ka hana haæawina kula a me ka mälama æana i ke olakino. Inä e nänä nä keiki i ke kïwï i ka hapanui o ka manawa, æaæole maikaæi nä kaha ma nä höæike, no ka mea, moloä läkou i ka hoæopaæa haæawina æana. Ma kahi o ka heluhelu æana i nä puke a i æole ka hana æana i ka haæawina, paæa läkou i ka nänä kïwï i ka pö me ke ao. No laila, i loko o ke kula, æoi aku ka maikaæi o nä höæike a nä keiki nänä æole i ke kïwï ma mua o nä keiki nänä nui i ke kïwï. Inä nänä nä keiki i ke kïwï no æehä hola i këlä me këia lä, he noho wale nö a he moe paha ka hopena o ia hana, a no ia kumu, hele a moloä a momona loa. Pilikia maoli nö hoæi ko läkou häæehuola.

I këia mau lä, ke kolohe nä keiki a makemake nä mäkua e noho läkou me ka mälie, hoæonoho æia läkou ma mua o ke kïwï. I ka manaæo o nä mäkua, æo ia wale nö ka mea e maluhia ai ka hale a hiki ai iä läkou ke hana me ka hooluhi æole æia. Pehea lä naæe ka hoæouna æana iä läkou i waho e päæani ai? I koæu wä liæiliæi, ma hope o ke kula, inä æaæole au e heluhelu ana i nä puke, e päæani ana au me nä mea päæani a me nä hoa paha ma waho o ka hale. Eia aku naæe a eia mai, hiki iaæu ke nänä kïwï ma hope o ke kula. I ia mau lä, nui nä höæike hoæonaæauao, e like me “Sesame Street” a me “Between the Lions”. Kaupalena æia naæe ka nui o koæu manawa e nänä ai, no ka mea, ua hele au i kekahi kula uku, a nui kaæu mau haæawina. Inä æaæohe aæu haæawina a kuleana æë aæe paha, a laila, hiki iaæu ke nänä i ke kïwï, a hoæonanea hoæi ma hope o ke kula.

Ma o ka nänä æana i këlä mau polokalamu kïwï i paæa ai nä æike waiwai he nui. Hoæomaopopo au i nä mele e pili ana i nä æalepapeka a me nä polokalamu hoihoi æë aæe a hiki i këia lä. Makemake nui au e hoæokö koke i kaæu mau hana, no ka mea, aia wale nö a pau ia mau mea, hiki iaæu ke noæonoæo i ka päæani a me ka nänä kïwï. Nui naæe koæu æiæini e hana i nä haæawina me ka maikaæi, a no laila, æo au wale nö ke keiki o koæu æohana näna i hoæokö i nä haæawina a pau. A pau ia mau haæawina, æo koæu wä ia i nänä ai i ke kïwï.

Ma muli o ka nui o ka æenehana o këia au, puni nä keiki i nä mea hoæolele kiæi. æAæole hiki ke æalo aæe i ka nänä nui æana i ia mau mea. Inä naæe he kaulike ka nänä æana i ia mau mea me nä hana æë aæe, e laæa me nä haæawina kula, hele a maikaæi nä pua o këia honua.

E ho‘ouna ‘ia mai na ä leka iä mäua, ‘o ia ho‘i ‘o Laiana Wong a me Kekeha Solis ma ka pahu leka uila ma lalo nei:

>> kwong@hawaii.edu

>> rsolis@hawaii.edu

a i ‘ole ia, ma ke kelepona:

>> 956-2627 (Laiana)

>> 956-2627 (Kekeha)

This column is coordinated by Kawaihuelani Center for Hawaiian Language at the University of Hawai‘i at Mänoa.