Synopsis: The words “I mean” that precede a person’s statement serve no real purpose in English, unless one produces statements that he or she does not really mean.

I mean, e ala mai e ke hoa, æo këia nö ka hopena o ka mahina æölelo Hawaiæi. No laila, i wä maikaæi këia no käua e paipai ai i nä hoa æölelo e hoæopuka mai i ka æölelo makuahine ma nä wahi a pau. I wä nö hoæi ia e hoæomaopopo ai i ka waiwai nui o ia æölelo, a höæole ai hoæi i ka hoæokiæekiæe æana i ka namu haole. He wahi mämala æölelo haole kaæu e nemanema aku nei, æo ia ua mämala æölelo namu lä æo “I mean” e kau mai ana ma luna. He hoæopuka pinepine wale æia me ka loaæa æole he kumu e hoæopuka ai. Eia ke hoæopuka wale æia nei këlä mämala æölelo me ka hoæomaopopo æole æia o kona æano kohu æole. Kohu mea lä, he hoæopuka æia ia æölelo e hoæopuka wale æia ai nö.

æO ka nui o nä palapala i käkau æia ma ka æölelo haole e pili ana i ka æölelo Hawaiæi, he küpono paha ke käkau æana no ka namu ma o ka æölelo Hawaiæi. No laila, eia mai kauwahi nïnau no kona hoæopuka wale æia nö i loko o ke kükahekahe æana o ke kaiäulu namu haole. He æölelo käkau anei ia, i æike æia ma ka palapala, a i æole ia, he mea puka wale mai ia ma ka waha? He æölelo nö paha ia näna e hoæäkäka i kauwahi æölelo i puka mai ma mua? He mea ia e pani ai i ka hakahaka æölelo ke æüæü ka leo i æole ai e lilo ka wä walaæau iä haæi? Maliæa paha, he kaila hou ia e laha aku nei ma waena o ke kaiäulu æölelo? Aia nö paha kahi kumu hou aku?

No ka häæina o këia mau nïnau, he mau kuhi wale nö koæu. Noæu iho, he æölelo puka aku nö këia ma o ka waha. æAæole paha e æike æia i ka palapala. No kona æano hoæäkäka hoæi i nähi æölelo i puka mai ma mua, æoiai he mau hua ia näna e puka mai i ka hoæomaka æana o ka æölelo, a æoiai, æaæohe mea i puka ma mua i ka nui o ka manawa, æaæohe mea i laila äna e hoæäkäka ai. I mea naæe ia e mälama ai i wä e walaæau ai, no ka mea, ke lohe æia ka leo, he mea ia e pale ai ke kahamaha mai a ka leo o ka hoa walaæau. He manaæo naæe koæu, æaæole nö e kala loa ke kupu æana mai o ia wahi æölelo ma ke æano he æölelo hou. Eia nö naæe ke laha aku nei ia i këia wä. æO ka æoiaæiæo, æaæohe oæu lohe i ia mea i koæu wä æöpio.

I nïnau æia mai au no ka loaæa o këia æano æölelo ma ka æölelo Hawaiæi, a me ka æole, nalu ihola kaæu hana, a æaæole oæu hoæomanaæo i ka lohe æana i kahi mämala æölelo, a hua æölelo paha, i hoæopuka wale æia me ia. Ua like aku ua æo “I mean” me “like” a me “you know” nö hoæi. æAæohe wahi kumu e hoæopuka ai. I noæonoæo aæe ka hana, he nui hou aku paha nä æano æölelo e hoæopuka wale æia nei ma ka namu e laæa hoæi æo “In my opinion …” a i æole æo “I think …”.

æO ka ikaika o ka namu haole ma Hawaiæi nei, ua komo mai këlä æölelo namu i loko o ka æölelo Hawaiæi ma o ka æölelo æana penei, “I koæu manaæo …”. He hoæolaha këia no ka puka æana auaneæi o ka manaæo o ka mea walaæau. No ke aha lä e höæike ai ka mea walaæau, nona nö ka manaæo äna e hoæopuka nei? Aia nö paha ka pono o ka höæike i ka mole kumu o kekahi æölelo a he kanaka æokoæa ka mea näna ia æölelo i haku. Inä æo ka manaæo ponoæï nö ia o ka mea walaæau, æaæoe wahi kumu e hoæolaha ai koe ke kaena. I mean, he keu ia a ke æano puni hanohano! E ola ka æölelo Hawaiæi!

E ho‘ouna ‘ia mai na ä leka iä mäua, ‘o ia ho‘i ‘o Laiana Wong a me Kekeha Solis ma ka pahu leka uila ma lalo nei:

>> kwong@hawaii.edu

>> rsolis@hawaii.edu

a i ‘ole ia, ma ke kelepona:

>> 956-2627 (Laiana)

>> 956-2627 (Kekeha)

This column is coordinated by Kawaihuelani Center for Hawaiian Language at the University of Hawai‘i at Mänoa.