Synopsis: Lawsuits that would otherwise have been impossible to contest due to a disparity in resources are now being funded by investors hoping to make a profit.

Aloha hou mai nö käkou e nä hoa æimi pono ma ia mea he launa kanaka æana.

I Wakinekona aku nei au a hoæi mai i ka æäina aloha. A he aha lä naæe ia mea he aloha? Eia aku nö a eia mai, he kupu mai kahi hihia ma waena o nä känaka a ua hiki æole ke hoæoponopono æia ma o ke kamaæilio æana he alo a he alo.

æO ka huli kua nö naæe ia o nä æale o ke kai a ua haæalele ia mea he hilahila. Waiho ahuwale nä hunahuna lepo i mua o ke äkea. I ka wä nö e häæule pahü ai ka manaæo no ka hoæoponopono æana i ka hihia, he mea maæa mau i këia mau lä ka hoæopiæi æana o kahi æaoæao i kekahi æaoæao ma loko o ka hale hoæokolokolo, a na ka loio o këlä æaoæao e paio me ka loio o këia æaoæao, a i puka mai kekahi i ka lanakila, hoæopaæi æia kekahi æaoæao i ke kälä a näna nö e uku mai i ka uku pohö i ka æaoæao i æeha, a æo ia auaneæi ka mea e nä ai ka ukiuki. æO ka æoiaæiæo naæe, e komo aku nö ka nui o ke kälä i loko o ka päkeke o nä loio.

I kekahi manawa naæe, he pilikua ka hoa paio ma kekahi æaoæao. Nui hewahewa käna kälä e hai ai i nä loio lehia i ia mea æo ke küpale. æO ka æaoæao naæe i æeha, hana nui ka loaæa æana he loio näna e paio no kona pono. Eia hou, æaæole paha e lawa kona waiwai e noke ai i ka paio i loko o ka hale hoæokolokolo. Hiki nö i nä loio o ka pilikua ke hoæopaneæe aku a hoæopaneæe aku i ka hoæokolokolo æana a pau nä kenikeni o ua wahi mea koi pohö nei, pau hoæi i ka lele kapuahi wale aku nö. Aia ka noke æana o kona loio i ka paio a he paæa ka manaæo no ka lanakila. I känalua naæe kona naæau, e pio nö ke ahi a e pau nö hoæi ka hana! Pehea lä e pono ai?

I këia au a käkou e æike nei, ua kupu mai kekahi ala hou e kü ai ka mäkaia o ka mea i æeha. Aia nö kahi poæe i lako i nä kälä a e æimi nei i wahi e hoæonui ai i ia kälä ma o ka hana hoæopukapuka. æO läkou ke uku i nä loio näna e koi pohö, a ke puka ia æaoæao i ka lanakila a kü kekahi æaoæao i ka hewa, æo ke kälä e loaæa mai ana ma muli o ka æölelo hoæoholo a ka luna känäwai, e käæili æia kekahi hapa na läkou. He kökua paha këia i ka mea i æeha, æaæole paha?

Ke paio æölelo æia nei ka pono o këia æano hana. Ma ka æaoæao küæë, ke wänana æia nei ka mähuahua æana o nä hihia a me ka paæa mai o nä hale hoæokolokolo i ka hoæolohe æana i ia mau hihia. Eia hou, e piæi ana ka nui o ke kälä e lilo ana ma muli o ka hoæomaopopo æole i ka nui o ke kälä e komo ana i ka päkeke o ka hui hoæopukapuka, no ka mea, ua sila æia a paæa ka moæolelo. Maliæa o hoæi nele ka mea koi pohö i kona hale, he mea lanakila wale nö ma ka lehelehe.

Ma ka æaoæao käkoæo naæe, ke æölelo æia nei ë he käkoæo ia i ke kanaka liæiliæi a he hana kaupale aku nö hoæi ia i ka hana æino a ka pilikua. Noæu iho, e aho ka hoæoponopono, eia naæe, he hana hoæopau manawa ka hoæoponopono æana me ka mea pono æole.

———

E ho‘ouna ‘ia mai na ä leka iä mäua, ‘o ia ho‘i ‘o Laiana Wong a me Kekeha Solis ma ka pahu leka uila ma lalo nei:

>> kwong@hawaii.edu

>> rsolis@hawaii.edu

a i ‘ole ia, ma ke kelepona:

>> 956-2627 (Laiana)

>> 956-2627 (Kekeha)