Synopsis: Will a Libertarian presidential candidate emerge? There are certainly a lot of disgruntled people who do not like the presumptive nominees of both major parties. Will a third-party candidate reduce the overall support for the ultimate winner?
Aloha mai nö käkou e ka poæe e kaulona nei i këia höæikeæike e kapa æia nei ‘o ka holo päloka æana no ke külana Pelekikena o æAmelika Hui Pü æIa. Eia aæe nö ka wä e koho maoli ai. Ua pïhoihoi, ua uluhua, a ua pailua nö paha kekahi poæe ke noæonoæo aæe i nä koho e waiho nei i këia wä, a æo kekahi hoæi, æaæohe o läkou nänä i ia mea he politika. Ke ulu maila ia mea he huhü a ua lawa nä känaka i ke æano o nä politika e æike æia nei. He namunamu, he æöhumuhumu, he hoæohalahala, a he küamuamu nä æano o ka æölelo e puka mai ana mai ka waha mai o ia mau moho. A no ke æano kohu æole o nä politika o këia wä, kainö e komo mai auaneæi ke kuæihë i loko o nä känaka a e hulikua läkou i ia mea he koho päloka, eia kä naæe, ke mähuahua nei ka helu o nä känaka e manaæo nei e koho päloka i Nowemapa.
A no ke aha lä këia æano mähuahua æana? Ua like nö paha me ke kumu e æalawa aku ai ka maka i ka ulia kaæa a pupü ai hoæi ka holo o nä kaæa ma ke alaloa. He hoihoi a he nïele paha ka mea e æalawa aæe ai. A he kohu iæa lä paha i hoæohaehae æia e ka maunu. Ua hei ka noæonoæo i nä æölelo æino a hoæowahawaha hoæi e puka mai ana mai ka waha mai o nä moho. æAæole naæe e hihi. Ua makaæu paha kekahi poæe o æili aku ka mana i kekahi æaoæao, Lepupalika a i æole Kemokalaka. æO kekahi poæe ma ka æaoæao Lepupalika e käkoæo nei iä Trump, æaæole nö nui ko läkou hilinaæi æana iä ia. æO ko läkou makaæu naæe i ka moho Kemokalaka, iä Clinton hoæi, æo ia ka mea e æimi nei i ala e pakele ai i ka æino. A pëia hoæi kekahi o ka poæe e käkoæo nei iä Clinton, æo ka makaæu iä Trump ke kumu, æaæole ka hilinaæi iä Clinton. Aloha nö käkou. He æino wale nö nä koho æelua a ke manaæo nei käkou e koho i ka mea i hapa mai kona æino.
æO ia nö paha ke kumu e piæi mai ana ka æaoæao Lipaki, ka æaoæao künoa hoæi. Maliæa o haæalele ka poæe e hoæokae nei iä Trump a me Clinton, a e käkoæo i kekahi moho hou. Wahi a ka poæe küæë i këia manaæo, he hoæomäunauna koho ka hopena, no ka mea, æaæole nö e lanakila ka moho Lipaki ma luna o nä moho Lepupalika a Kemokalaka paha. Wahi a kekahi poæe, he hana wale nö ia e pau ai ka mana koho. æAæole naæe pëlä ka hana i koæu manaæo. He höæike nö naæe ia i ka manaæo maoli o ka mea koho, a he mana ko laila. He kanaka käkoæo au i ke küæokoæa o Hawaiæi, akä, he mana koho nö koæu æoiai au e noho pio nei ma lalo o ka mana o æAmelika.
No laila, e koho nö au i ka moho näna e käkoæo i ke küæokoæa o Hawaiæi. Ma kekahi æano, æo ia ka moho i hapa mai kona æino. æAæole naæe he hewa i laila. æO koæu koho nö ia.
Eia ka mea æäpiki. Inä e komo mai kekahi moho künoa, e hapa mai auaneæi ka nui o nä päloka ma ka æaoæao o ka mea lanakila. Maliæa o puka mai æo ia me 25 wale nö päkeneka o nä päloka. He 75% hoka këlä!
E ho‘ouna ‘ia mai na ä leka iä mäua, ‘o ia ho‘i ‘o Laiana Wong a me Kekeha Solis ma ka pahu leka uila ma lalo nei:
>> kwong@hawaii.edu
>> rsolis@hawaii.edu
