Synopsis: A new type of infectious disease is spreading throughout the world, and the available antibiotics are ineffective against it. The number of cases is growing. Eight months ago, there was only one reported case. That is not so today. What will happen in the next eight months?
E nä hoa lähui kanaka. Aloha nö käkou. Eia käkou ke æike nei i ka laha æana mai o ia mea he mühune æino. He æano maæi hou këia a he mea nö hoæi e kau ai ka weli, æoiai, æaæohe ona läæau e lapaæau æia ai. Wahi a kekahi poæe, he 40% a æoi ka päkëneka o ka poæe e hele ana i ke ala hoæi æole mai ke loaæa aku i këia maæi. A no ke koæikoæi o nëia kumuhana, eia au ke hoæomohala nei i kekahi æatikala aæu o ke käkau æana ma ka lä 28 o Mei i këlä makahiki aku nei. Ua kapa æia “He mü æo ia! E ao nö ka maæi!”, a eia nö ke paneæe æia aku nei këia höæike hou i mua o æoukou.
He mau makahiki aku nei, ua loaæa au i kekahi maæi palahëhë i kapa æia he staphylococcua aureus. Ua lapaæau æia mai au i nä läæau pale mühune æino a ua æike æia naæe ke æano pahuæa o ia mau läæau, no ka mea, æaæole i pepehi æia ka mü a ua mau nö ka maæi. æO ia noho hemahema oæu a hiki maila ka hopena o këlä kauwela aku nei. I ia manawa, ua kaha hou æia koæu mau kïkala a æelua i mea e hoæokomo ai he mau kuæina iwi hou, a ua polapola nö au me ka maikaæi. Ua pau mai auaneæi kahi maæi palahëhë a ua nalo nö hoæi mai koæu kino aku.
Ma mua naæe o ia kaha æana, ua kuæi mai ka lono no kekahi wahine ma Pennsylvania i loaæa i kahi maæi palahëhë a æaæohe ona pale mühune æino e ola hou ai. Ua kau nö ka weli ke noæonoæo aæe. Eia kä, æo ia ka æöæili mua æana mai o ia mea he kupamühune æino. He laha nö këia æano kupamühune æino a puni ke kino me ka hoæohaumia aku i nä mühune häæehuola a hapa mai ko läkou ikaika pale palahëhë. æO këia æano maæi i kapa æia æo ka CRE (Carbapenem-resistant Enterobacteriaceae), he noho nö ia i loko o ka naæau, a æaæohe ona kolohe mai ke paæa i laila. Inä naæe e puka mai i waho, a e komo nö paha i loko o ka æönaehana kahe koko, a ma nä wahi like æole æë aæe paha i waho o ka naæau, he palahëhë ke kupu mai ana.
æO ke carbapenem, he mau æano pale mühune æino ia i hoæohana æia no ka lapaæau æana i nä palahëhë æino loa. Ua noho naæe nä æano enterobacteriaceae, e laæa ka E. coli a me ke Klebsiella, a kupa i ke alo o nä pale mühune a pau, a i këia manawa, ua pau ka ikaika pale a nä läæau pale mühune æino a pau. æO ia ihola nö ka mea e kau ai ka weli o känaka. Ke æike æia nei ka mähuahua æana mai o ka poæe e pilikia nei i këia æano maæi hou.
Wahi a ka lohe, æo ka poæe näwaliwali a hapa ikaika paha, æo läkou ke lilo koke i ka lälau mai a këia lima koko. æO ka poæe ikaika, ua hiki ke kaupale aku. A no ke æano äiwaiwa o këia maæi hou, æaæohe läæau e ola hou ai. Wahi a kekahi poæe, he mea koæikoæi ka holoi lima. E hana pinepine æia i mea e höæalo ai i ka laha æana o ka maæi mai æö a æö. A eia hoæi kekahi. Mai nö a pono hoæohana wale aku nö i nä läæau pale mühune æino o pau loa ka make a läkou.
———
E ho‘ouna ‘ia mai na ä leka iä mäua, ‘o ia ho‘i ‘o Laiana Wong a me Kekeha Solis ma ka pahu leka uila ma lalo nei:
>> kwong@hawaii.edu
>> rsolis@hawaii.edu
a i ‘ole ia, ma ke kelepona:
>> 956-2627 (Laiana)
>> 956-2627 (Kekeha)
This column is coordinated by Kawaihuelani Center for Hawaiian Language at the University of Hawai‘i at Mänoa.
