Synopsis: A love story for Valentine’s Day about a man whose wife left him for another. Don’t forget to always care for and show your love to your significant other.

(He moæolelo na ka poæe kahiko)

Noho kekahi käne me käna wahine ma ka æäina uluwehi æo Kïpahulu i ka mokupuni æo Maui. Ua noho läua i ka laæi o ko läua aloha no kekahi i kekahi. I kekahi lä, ua hele maila kekahi malihini i Kïpahulu. No Oæahu këia malihini, he käne. Ua hoæolauna ua käne lä me ka wahine. Ua hala nä lä he nui a loaæa ka wahine i ke aloha ä ke käne nona. Haæalele ua wahine lä me ke käne no Oæahu. I nëia lä ma ka æauinalä loa, ua hoæi mai ke käne ponoæï ä ka wahine i ko läua wahi noho i kekahi puæu iki. Piæi ke käne i ka puæu a kähea æo ia i käna wahine, “E kuæu aloha, eia au lä, aihea æoe?” æAæohe pane. Kähea hou æo ia, “E kuæu wahine, æauhea æoe?” æAæohe pane. Pïhoihoi ka naæau o ke käne i ka pane æole æana mai. Hele ke käne i nä hoa noho a nïnau aku iä läkou, “Ua æike æoe i kaæu wahine? æAæole æo ia ma ko mäua hale.” æAæole æike ka nui o läkou koe hoæokahi wahine. Ua pane æo ia i ke käne, “Ua haæalele käu wahine me këlä käne no Oæahu.” Lilo ke käne i ke kaumaha me ka luæuluæu loa. Ua hoæi ke käne i kona hale makamaka æole. Kulu kona mau waimaka i ke ala mehameha. Hiolo ka pö.

A hala ka pö. Ua hiki mai ke ao hou. Mälamalama ka lewa lani ma ka hikina i ke alaula. Kani ka æoæö ä ka moa käne a ala ke käne. Ua holoi æo ia i kona maka a me kona mau niho, hume i ka malo hou a hele koke æo ia i ke kahuna hana aloha. Ua lohe ke kahuna i nä æölelo ä ke käne. Na ke kahuna i æölelo i ke käne, “E hoæi æoe i ko æolua hale. E kiæi i kekahi huewai me ka æumoki na æolua i hana aku ai. E lawe mai i ka huewai iäæu.” Ua hoæi ke käne i kona hale a loaæa ka huewai iä ia. Hopu æo ia i ka huewai a i lawe ai æo ia i ia mea i ke kahuna. Ua hopu ke kahuna i ka huewai mai ke käne. Hemo ka æumoki iä ia a pule ke kahuna i loko ona. Na ke kahuna i aæo aku i ke käne e æölelo i kona aloha no käna wahine i loko ona. Paæa hou ka æumoki ma ka nuku o ia huewai a æï ke kahuna i ke käne penei, “E hele i ke kai a kiloi aku i ka huewai i nä æale. Ke hoæi mai käu wahine iä æoe, mai æalawa iä ia, mai hele aku a mai æölelo aku iä ia. Ke æalawa, ke hele a i æole ke æölelo iä ia, æaæole e noho paæa ka wahine me æoe.” Hele koke ke käne ä kïloi æo ia i ka huewai i ke kai.

æOiai ko ka wahine noho æana i Oæahu, ua hele ua wahine i ka æaekai e lawaiæa. Ua æike mahuæi ka wahine i kekahi ipu e huihui ana i nä lau hau e lana mälie i ke kai. Ua hoæokäkäuha ka wahine i kona lima i ka ipu. Ua paæa ka ipu i käna ‘upena. Hopu ka wahine i ka ipu a noæonoæo iho æo ia, kohu like këia ipu me ka huewai naæu ma Kïpahulu. Ua hemo ka æumoki i ka wahine.

(E hoæomau æia ka æono i këia pule aæe.)

E ho‘ouna ‘ia mai na ä leka iä mäua, ‘o ia ho‘i ‘o Laiana Wong a me Kekeha Solis ma ka pahu leka uila ma lalo nei:

>> kwong@hawaii.edu

>> rsolis@hawaii.edu

a i ‘ole ia, ma ke kelepona:

>> 956-2627 (Laiana)

>> 956-2627 (Kekeha)

This column is coordinated by Kawaihuelani Center for Hawaiian Language at the University of Hawai‘i at Mänoa.