Synopsis: In the name of safety, the Department of Homeland Security is banning laptop computers and other small electronic items from being carried onto aircraft. Is this about safety or repression?
———
Aloha mai käkou. I këlä makahiki aku nei, ua kupu mai kahi pilikia no nä hui mokulele. æO ia hoæi, ua æike æia ke æano æä wale mai nö o ia mea he papa holoholo kü, a ma muli hoæi o kona iho æiona likiuma ka mea näna ia e hoæoholo. Eia hou æo ia ke æike æia nei ma loko o kekahi hihia e pili ana i ka palekana a me ka æole o nä mokulele.
I loko o Malaki o këia makahiki e holo nei, ua päpä æia nä kamepiula lawelima, a me nä hämeæa æë aæe e hoæoholo æia e kahi iho æiona likiuma, æaæole e halihali pü æia me nä æöhua ma ko läkou wahi käpena e noho ai ma luna o ka mokulele. E halihali pü æia naæe këlä mau mea me nä ukana æë aæe i lalo o ka æöpü o ka mokulele. A æo ke kumu mai, ke makaæu nei ka DHS, æo ia hoæi ke keæena näna e mälama i ka maluhia o nä makaæäinana æAmelika, o hoæokomo maæalea æia kahi mea pahü i loko o kekahi o ia mau hämeæa no ka hoæopahü æana i ka mokulele.
He mau nïnau e kupu mai ana no këia hihia. æO ia hoæi, pehea e loaæa æole ai i nä mäkaæi TSA o ke kahua mokulele kahi mea pahü i hünä æia i loko o ka päisi o kekahi æöhua? Nui ka nänä æia o nä æöhua me ka maka lena æia mai o nä mea æano æë. Koikoi æia nä æöhua a pau e komo aku ma kekahi mïkini höæike metala, a pau pü hoæi me aæu, he mea hala æole ke nänä aku. A pehea lä e komo ai nä mea puni i ka hoæohaeweli ua makaæala loa æia pëlä? æO ka lapu wale nö ke komo aku me ka æike æole æia. æO käna metala naæe, e loaæa mai nö i këlä mïkini, a æaæole ia e komo. Aia nö paha kekahi mau mea pahü i loaæa æole he metala, a e æike æole æia e ka mïkini. æO ia nö paha ke kumu o ke kuekaæa æia æana o nä päisi a me nä ukana æë aæe e kau pü ana ma luna o ka mokulele me ka æöhua.
Aia nö kekahi nïnau nui. Pehea lä e palekana ai nä æöhua inä e waiho æia kahi mea pahü i lalo o ka æöpü o ka mokulele? Inä e pahü mai, pahü pü hoæi me nä æöhua o luna aæe. A inä aia ka mokulele e lele ana i luna o ka lewa i ka wä e pahü ai kahi kemepiula, e häæule ana nö ka mokulele holoæokoæa, æaæole wale nö æo kona æöpü. æAæohe wahi palekana iki i laila.
Eia hou, i këia au a käkou e æike nei i nä æano mea æenehana hou he nui wale, no ke aha e hiki æole ai i ka poæe haku mea hou ke haku i kekahi mïkini näna e honi aku i nä mea hoæopahü? Pëlä nö paha e palekana ai ka poæe e lele ana ma luna o ka mokulele a hoka ai hoæi ka poæe hana haiweli. E aho ka hoæoponopono æana i ka pilikia ma mua o ka höæalo wale æana nö. æO ka nui o ka poæe akamai, hiki ke loaæa he haæina. æElua mea e hana ai ma æaneæi. Ma kekahi æaoæao, ua hiki ke hoæoponopono i ke æano o ka æimi mea pahü, i loaæa koke mai i nä mäkaæi kahua mokulele. A ma kekahi æaoæao hoæi, ua hiki paha ke hoæoponopono æia ka iho æiona likiuma i æole e pahü wale i luna o ka mokulele.
He mau hana ia e koho ai ma mua o ka päpä æana i nä kamepiula lawe lima æaæole e kau ma luna o ka mokulele. æO ke aupuni naæe i këia wä, he koho aku nö ma ka æaoæao kalaæihi.
E ho‘ouna ‘ia mai na ä leka iä mäua, ‘o ia ho‘i ‘o Laiana Wong a me Kekeha Solis ma ka pahu leka uila ma lalo nei:
>> kwong@hawaii.edu
>> rsolis@hawaii.edu
a i ‘ole ia, ma ke kelepona:
>> 956-2627 (Laiana)
>> 956-2627 (Kekeha)
This column is coordinated by Kawaihuelani Center for Hawaiian Language at the University of Hawai‘i at Mänoa.
