Synopsis: Researchers are making headway in their efforts to understand the causes of obsessive compulsive disorder. Interestingly, some of the genes in which certain mutations occur that seem to be linked to OCD are the same as those found in animals with similar disorders.
———
Aloha mai nö käkou e nä hoa heluhelu o Kauakükalahale. E mahalo nö käkou i ka mea loaæa, ke olakino maikaæi a me ka paæa mai o ia mea he möakäka o ka noæonoæo. He pömaikaæi nui ia i loaæa æole i ko käkou poæe hoa kanaka a pau. Aia nö kekahi poæe i pilikia ko läkou hoæomaopopo æana i kä läkou hana i hana iho nei, e laæa ka holoi lima. æO ia hoæi, i ka pau æana o ia hana, æaæole nö a he wä, e holoi hou aku nö i ka lima. Kohu mea lä ua poina loa ia holoi mua æana.
He æano maæi këia e lilo ai ka hoæokö æana i kekahi hana maæa mau he pulakaumaka no kekahi poæe. Aloha nö ka poæe i loaæa i këia æano maæi. æAæole hiki iä läkou ke höæalo i ka hana pinepine æana i kahi hana maæalahi e laæa ka laka æana i ka æïpuka, ka holoi æana i ka lima, ka hïmeni pinepine æana i kekahi mele ma loko o ka noæonoæo, a me ia mea aku ia mea aku. I ka manaæo o këia poæe, æaæole i laka æia ka æïpuka, æaæole i holoi æia ka lima, a æaæole i hïmeni æia aæe nei ke mele. E koikoi hewa æia läkou e hoæokö i ia hana i loko nö o ke kö pono æana ma mua. He minamina ka loaæa æana o ko käkou mau hoa kanaka i këia maæi a he mea æano æë hoæi ke æike aku. Kohu æïlio i ke alualu æana i kona huelo. He pono alualu wale nö këlä. æAæohe nö a he wä e loaæa ai.
Ua kapa æia këia maæi ma ka æölelo haole æo ka OCD, Obsessive Compulsive Disorder, a ke kapa nei au i ia maæi hoæokahi ma ka æölelo Hawaiæi he maæi kuko hoæokö. Ua æikea ke alualu æana o ka æïlio i kona huelo, akä, æo nä æïlio i nänä æia ma këia papahana noiæi, e noke aku nö i ke alualu a hala he mau hola. Kohu mea lä he æiæini nui e koikoi nei i ka hoæokö æana i ia hana, a æaæole hiki ke waiho wale i ia pulakaumaka.
A he aha lä ke kumu e kupu mai ai këia æano maæi? Aia nö paha ka mole i ia mea he æöewe. Ua loaæa mai i kekahi poæe noiæi he wahi æike hou e hoæäkäka iki mai ana i ka häæina o këia nïnau wähi püniu. æO ia hoæi, ma ka nänä æana i nä æöewe o kekahi mau holoholona (æo ka æïlio, ka pöpoki, a me ka æiole), nä æöewe näna i höæike mai i nä höæailona o këia maæi, a i ka hoæohälike æana hoæi me nä æöewe o käkou kanaka, ua loaæa mai he æehä æöewe pili i këia maæi, aia ma loko o nä holoholona a me käkou kanaka kekahi.
Ke manaæo nei ka poæe e noiæi nei i këia hihia, ua æähuli ke æano o ia mau æöewe a æano æokoæa maila, a ua lilo ia æähuli æana i mea e pau ai ka hoæokaæa æana i ka æike ma waena o nä hunaola aæalolo a pio ai hoæi kekahi mea näna e hoæöki i ka hana mau æana o ke kanaka i käna hana me ke kuko nui e hoæokö.
He pömaikaæi ka loaæa mai o këia æano æike. Maliæa o lilo ia i mea e lapaæau ai i këia maæi weliweli æo ke kuko hoæokö. He ola ia e pono ai känaka, a e pono ai hoæi nä holoholona huikau o ka noæonoæo.
E ho‘ouna ‘ia mai na ä leka iä mäua, ‘o ia ho‘i ‘o Laiana Wong a me Kekeha Solis ma ka pahu leka uila ma lalo nei:
>> kwong@hawaii.edu
>> rsolis@hawaii.edu
a i ‘ole ia, ma ke kelepona:
>> 956-2627 (Laiana)
>> 956-2627 (Kekeha)
This column is coordinated by Kawaihuelani Center for Hawaiian Language at the University of Hawai‘i at Mänoa.