Synopsis: In an ostensible effort to improve the state of humankind, scientists have developed a genetically modified salmon that matures to market size in half the time that it takes its natural counterpart. Whether or not you eat it, you should at least be aware of its source.
———
Aloha mai nö käkou e nä hoa æai kämano. He au hou këia a käkou e æike nei i ke kükulu æia o nä mea ulu, nä mea holo, nä känaka hoæi, a me nä iæa kekahi. He aha lä auaneæi ka mea a käkou känaka e kükulu æole ai? Mai ia wä mai i puka mai ai ka puke kaulana a Mary Shelley (MH 1818), æo ia hoæi æo Frankenstein; or, The Modern Prometheus, ua ala maila ka manaæo no ke kükulu æana i kanaka hou ma o ke käpili æana i nä mähele kaæawale o ke kino a kü mai ai he kino paæa. Kupaianaha!
Ua kükulu öewe æia mai nei kahi kämano ma o ka hoæohui æana i kekahi öewe kämano “Chinook” me ke öewe o kekahi iæa i kohu puhi ke æano a i kapa æia he “pout”. Na këia öewe nö hoæi o ka “pout” e höæeleu aku i ka hana a ka hömona hoæoulu o ka iæa a höæea aku i ka nui e pono ai no ka lawe æana i ka mäkeke i loko ka wä pökole. æO ia hoæi, pälua ka wikiwiki o ke oæo æana mai o ia mea ma mua o nä iæa maoli. A no këia æano hoæoliliuëwe æia ona, ua kapa æia maila i ka “Frankenfish”.
He iæa maoli anei këia, a i æole he hoæomeamea iæa? A no ke aha e hana æia ai këia æano mea? Wahi a kekahi poæe, æo ka æohi häpuku æia o nä kämano maoli e ka poæe o ka æoihana lawaiæa, emi loa maila ka nui o nä kämano, a i ke emi æana mai, piæi aæe ke kumu küæai, a piæi pü nö paha me ka æono o ua iæa nei. A æo ia nö paha ke kumu e kükulu æia ai këia æano “Frankenfish”, i mea hoæi e mäæona ai ka poæe puni kämano. Wahi a kekahi poæe, he ala ia e nui ai ka iæa a emi ai ka poæe nele iæa i ka nui o ka pipiæi.
Ua æäpono æia e ka FDA ka hoæouna æia æana o nä kowaü kämano mai Kanakä aku a na kekahi hui, na AquAdvantage hoæi e mälama ma kekahi kahua mahi iæa i Illinois. He nui ka poæe i küæë i këia manaæo, no nä kumu like æole, a pau pü hoæi me ka poæe æöiwi o æAmelika, æaæole naæe au e luæu loa i ia kai i këia manawa. æO kekahi kumu naæe, æo ia ka hopohopo no ke æano o kona æai æana. Ua manaæo kekahi poæe, he mea ia e maæi ai. I ka MH 2015, ua holo kekahi pila känäwai i pülima æia e ka Pelekikena Obama e päpä ana i ka hoæouna æia mai o ia mau kowaü inä æaæole e höæike æia kona æano he iæa i hoæoliliuëwe æia.
Noæu iho, he nui koæu mahalo i ka æike akäka æia o ke æano o nä mea æai aæu e haupa ai. Pëlä nö ka hana a nä æano meaæai he nui. Ke höæike æia mai ke æano o ka iæa, hiki nö iä käkou ke koho i ka æai a me ka æole. E æai ana kekahi a e hoæokë ana paha kekahi. Aia nö ia i ke kanaka. Hoæokahi wale nö mea nui aæu e makemake ai, æo ia hoæi, ma ka hänai æana i këia mea kohu iæa, e mälama pono o pakele auaneæi i ke kahua mahi iæa a e hui pü me nä kämano maoli o nä kai a me nä kahawai. No ka mea, inä e hui nä mea æelua, æehia mea aloha iä käkou! E lilo ana nä kämano maoli a pau he mau “Frankenfish”, a e pau ana hoæi ka mea a nä akua i hoæolako mai ai no ka pono o käkou känaka. E lilo nö paha ia hana æo ia kekahi keæehina ma ke ala hoæi æole mai. Aloha wale hoæi käkou!
E ho‘ouna ‘ia mai na ä leka iä mäua, ‘o ia ho‘i ‘o Laiana Wong a me Kekeha Solis ma ka pahu leka uila ma lalo nei:
>> kwong@hawaii.edu
>> rsolis@hawaii.edu
a i ‘ole ia, ma ke kelepona:
>> 956-2627 (Laiana)
>> 956-2627 (Kekeha)
This column is coordinated by Kawaihuelani Center for Hawaiian Language at the University of Hawai‘i at Mänoa.