Column: Pākuʻi lua ka malo, hawa maila ka ule

Synopsis: Words for body parts and bodily functions are not taboo in Hawaiian simply because their English counterparts are so in English.

Aloha mai nö käkou e oæu makamaka heluhelu. E lilo paha këlä poæo manaæo e kau maila i luna i mea e püæiwa ai ka manaæo o ka poæe hahai i ke aæo a ka mikionali. No ke kuhikuhi æana i ia hua æo “ule”, i kahi hilahila hoæi o ke käne, a me kona puka æana mai i mua o ke äkea, ua lilo paha i kumu e hilahila ai. Aloha nö ka ili mai o ia manaæo haole ma luna o kä käkou æölelo, ka mea i ili mai mai nä küpuna mai!

I këlä pule aku nei, ua kükala æia ma o ka nühou kïwï kekahi moæolelo no ka hana a ke Külanakauhale a me ke Kalana o Honolulu e hoæolälä ana ma Nänäkuli. E paæa ana ke kapakai mai ka päka kahakai æo Kalanianaæole a hiki aku i ka päka kahakai æo Ulehawa. æAæole e komo aku ka lehulehu i laila. He 30 lä ka löæihi o ia paæa æana i mea e hoæomaæemaæe ai a e hoæoponopono ai hoæi i nä mea i popopo a i pau paha ka pono.

I ke kükala æia o ua papahana nei ma o ke kïwï, ua hoæopuka æia akula ka inoa “Ulehawa”, a ua maopopo iä käkou, he manaæo a he mana ko ka inoa Hawaiæi. æAæole ia he kani wale nö. A inä ua paæa ka æölelo Hawaiæi i këlä wahine kükala nühou, inä nö paha ua hilahila ihola i ka hoæopuka aku i ia hua, no ka mea, he wahi huna ia no ke käne. Eia ka mea ‘äpiki. I ka manaæo Hawaiæi, ua kapu ia wahi, æaæole paha i kapu ka huaæölelo. Eia nö naæe, i ka noæonoæo haole, he mea hilahila ka huaæölelo “ule” ke hoæopuka æia kona mau hoa haole i ke äkea. Pëia kauwahi mähele kino æë aæe i pili i ka hoæoipoipo a me ka hoæopau pilikia æana paha.

Ma këlä wahi pana naæe, æo Ulehawa, e hoæomanaæo mai nö kona inoa i kekahi moæolelo no Maui. Wahi a ka lohe, i ke au kahiko, he kaæa wikiwiki ka lä i uka o Nänäkuli a æaæole lawa ka manawa e maloæo pono ai ke kapa e kaulaæi æia ana. He mea ia i uluhua ai ka makuahine o Maui, no ka mea, e lilo ia i mea e hawa ai ka maæi o käna keiki. No laila, æölelo akula iä Maui e hoæülölohi i ke kaæa æana o ka lä i ka lewa. Hei akula ka lä iä Maui, i käna kaula, a mälie maila ke kaæahele æana. Maloæo pono ke kapa a pale ka hawa o ka ule. æO ia ihola ke kumu i kapa æia ai këlä kapakai æo Ulehawa.

Minamina ka ili mai o ka hilahila o ka haole ma luna o ko käkou mau inoa æäina. I mea pepehi ia i ko käkou mau moæolelo a emi ai ko käkou küæokoæa. Pehea e paæa ai nä haæawina a nä küpuna inä e kaukaæi ana käkou i ka manaæo haole? Pehea lä hoæi e pakele ai i ia æano kalaæihi a ka mahaæoi nui wale? æO ia ke æano o ka malihini. Inä he æino ko ka hua namu, e unuhi pü æia mai ia æino a komo mai i loko o ka æölelo Hawaiæi. Kä! He mea hoæohaumia i ka maæemaæe o ka æölelo kanaka. I Hawaiæi nö ka Hawaiæi i ke küæokoæa o ka nohona, a pëia pü me ke küæokoæa o ka æölelo.

Nui hou aku nä inoa æäina nona nä hua pili i nä mähele kino. Eia kauwahi laæana: æO Ule (he lae ma Molokaæi), Maæipalaoa, Ulekiæi, ‘o Waiü, Kohemälamalama, Kohelepelepe, Koheanu, Waikilokohe, a æo Kolaloa. He mau inoa ia e hoæopuka wale æia me ka hopohopo æole o manaæo æia auaneæi he mea pelapela, a küpono æole paha ke lohe æia e nä kamaliæi. Inä he æino, i æino ia i ka noæonoæo haole. E mälama æia ko käkou mau hua o nalo auaneæi.

E ho‘ouna ‘ia mai na ä leka iä mäua, ‘o ia ho‘i ‘o Laiana Wong a me Kekeha Solis ma ka pahu leka uila ma lalo nei:

>> kwong@hawaii.edu

>> rsolis@hawaii.edu

a i ‘ole ia, ma ke kelepona:

>> 956-2627 (Laiana)

>> 956-2627 (Kekeha)

This column is coordinated by Kawaihuelani Center for Hawaiian Language at the University of Hawai‘i at Mänoa.